Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.
(Janez 3: 16)
     

 


Kakšno vlogo ima žalost?

Obstajata dve vrsti žalosti:

1. Žalost po Bogu: ta vodi v spokorjenje, priznanje in je pozitivna.

2. Žalost, ki ni po Gospodu, vodi v samopomilovanje. Takšna žalost je v nasprotju z vero in ne sprejema odpuščanja. Boga ne impresioniramo z razmišljanjem: »Tega si pa res ne moremo nikoli odpustiti!« Če nam Gospod lahko odpusti, si lahko tudi sami.

Ne imejmo žalosti, ki jo ima ta svet! Naravno je, če nekoga, ki je umrl, pogrešamo, ni pa v redu, če smo neutolažljivo  žalostni. (Naši dragi, ki so pri Gospodu, niso samo del naše preteklosti, temveč tudi naše prihodnosti!!!!)

Meditirajmo, premišljujmo Besedo Božjo noč in dan!

Marko 9: 23b Vse je mogoče tistemu, ki veruje. Nadzorujmo svoje misli!

2. Korinčanom 10: Res živimo v mesu (po človeško), a se ne bojujemo v skladu z mesom (po človeško). Orožje našega bojevanja ni meseno (človeško), ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave. Podiramo razmisleke in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu. Pripravljeni smo kaznovati vsako neposlušnost, ko se bo vaša poslušnost dopolnila.

Bodimo agresivni zoper vse, kar je v nasprotju z Božjo Besedo! Satan danes uničuje ljudi z mislimi, ki se jim odvijajo v glavah. Podobno je prevaral tudi Evo. Mi imamo Božje orožje, s katerim se lahko borimo zoper teh misli! Satan je vztrajen in če nima prvič, drugič, tretjič, četrtič uspeha, pride ZNOVA! (Primer pastorjeve žene, ki je mislila, da si zasluži boljše kot življenje v cerkvi z 20 ljudmi. Njen konec: ločitev in ločitev od Gospoda!) GOSPOD NAS DR??I V SVOJI ROKI, DOKLER SAMI ??ELIMO BITI PRI NJEM! Satan je premagan sovražnik, ki lahko uspe le, če mu to sami dovolimo! Ne glede na laži, ki nam jih poskuša natrositi, se mu lahko vedno znova upremo v imenu Jezusa Kristusa!

Jakob 4: Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.

KLJUČ: NAJVEČKRAT IMAMO LE DELŽEK SEKUNDE, KO SE ODLOČIMO, KATERO POT BOMO UBRALI, TOREJ, KAJ BOMO RAZMIŠLJALI. SATAN NAS NE MORE PRISILITI, DA VERJAMEMO V NEKAJ, O ČEMER SPLOH NE PREMIŠLJUJEMO. NIKOLI NE RAZMIŠLJAJMO O TEM, ČESAR NIMAMO ALI NE MOREMO NAREDITI OZIROMA O TEM, KAR NISMO!


ZAHVALJEVANJE NAM PONUJA IZHOD IZ VSAKE SITUACIJE!

Naše telo ni bilo ustvarjeno za skrb in pretiran stres. To uničuje telo! Sigurno bomo v preizkušnji, da bomo zapadli v strah, dvom in skrb, vendar se moramo temu upreti! Ne glede na to, kako se počutimo, se moramo strahu UPRETI! Zavrnimo vse možnosti za skrb!

Filipljanom 4: Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.

Abraham je imel spremenjeno ime iz Abrama v Abrahama (oče mnogih narodov), PREDEN je to doživel. Ni tudi gledal na svoje že omrtvelo telo, tudi ne na Saro, temveč se je v veri okrepil in dal slavo Gospodu!

Rimljanom 4: 16 Potemtakem postajamo dediči po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, 17 kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, in ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni. 18 Na osnovi upanja je proti upanju veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: Takó bo s tvojim potomstvom. 19 In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako sto let, in da je Sari naročje omrtvelo. 20 Ob Božji obljubi ni podvomil v neveri, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu, 21 popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je obljubil, tudi uresničiti.

Kaj pomeni izkazati čast Bogu? Zahvaljevanje je sigurno zelo pomemben del!


Primeri:

PRIMER DESETIH GOBAVCEV

LUKEŽ 17: 11 Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. 12 Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih (beseda označuje več vrst kožnih bolezni) moč. Od daleč so se ustavili 13 in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« 14 Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. 15 Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. 16 Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. 17 Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? 18 Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« 19 In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«

Gobavci so se po veri šli pokazat duhovnikom, ker Beseda pravi, da so bili med potjo ozdravljeni. Vsi znaki bolezni so izginili, ko so bili na poti! Torej so se obrnili in se šli pokazat duhovnikom, ko so bile gobe še na njihovih telesih!

Ne dajajmo bolezni prostor v naših življenjih. Ne izkoriščajmo je v svoj prid, na primer, da bi nam ne bilo treba delati, da se izognemo svojim dolžnostim, da bi nas kdo pomiloval … Mnogi ljudje uporabijo bolezen, da bi pritegnili pozornost! Celo otroci vedo, da če so bolni, jim ne bo treba v šolo. Če bolezen postane naš prijatelj, se bodo stvari samo še poslabšale. BOLEZEN IN SMRT STA NAŠA SOVRAŽNIKA! Nismo bili ustvarjeni za bolezen in smrt. Naša telesa bi se morala sama obnavljati. To pa se je spremenilo s padcem v greh! Tako, kot so se  šli gobavci pokazati duhovnikom, ne ozirajoč se na gobavost in so bili med potjo ozdravljeni, smo lahko tudi mi polni zahvaljevanja Gospodu, da smo po Njegovih ranah ozdravljeni. Ne osredotočimo se na bolezen, ne govorimo o njej in smo tudi mi ozdravljeni.

Ozdravljeni mož, ki je bil povrhu še tujec, se je vrnil in z MOČNIM GLASOM SLAVIL BOGA IN SE MU ZAHVALJEVAL! KO SMO POLNI HVALE??NOSTI IN KO POSTANE BO??JA REŠITEV REALNOST V ŽIVLJENJU, POSTANE NAŠE SLAVLJENJE GLASNO IN PREPRIČLJIVO!

KLJUČ: ZAHVALJEVANJE POMENI SLAVLJENJE BOGA!


PRIMER EZEKIJE

2. Kroniška 32: 24 Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. Molil je h GOSPODU in ta mu je govoril in mu dal znamenje. 25 Ezekíja pa ni bil hvaležen za izkazano dobroto, ker se je njegovo srce prevzelo. Zato se je vnel gnev nanj, na Juda in Jeruzalem. 26 Toda Ezekíja se je za prevzetnost svojega srca ponižal z jeruzalemskimi prebivalci vred. V Ezekíjevih dneh GOSPODOV gnev ni prišel nadnje.

Vidimo, da se je Ezekija prevzel in ni bil hvaležen. Če je človek hvaležen in ponižen, mu to omogoči, da ga Bog venča z milostjo.

Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.(Jakob 4:6)

REDNA, POGOSTA ZAHVALA JE TRENING V PONIŽNOSTI! ZA KAR NISMO HVALEŽNI, SMO V NEVARNOSTI, DA IZGUBIMO!

ČE PA Z ZAHVALJEVANJEM IZKAZUJEMO HVALE??NOST ZA TO, KAR IMAMO, NAS TO VEŽE Z BLAGOSLOVI, KI SIGURNO SLEDIJO! GOVORIMO LE TO, KAR SMO V KRISTUSU, KAJ IMAMO V NJEM IN KAJ ZMOREMO V NJEM!

Če si hvaležen, si hvaležen tudi za svojega brata ali sestro! Božja ljubezen se veseli, ko brat dobi to, kar si mi želimo zase. To je POKAZALEC, ki kaže na duhovno rast. Če nismo hvaležni za brata ali sestro, to mesto zapolni LJUBOSUMJE!

LAHKO SE OBOROŽIMO PROTI LJUBOSUMJU, ČE SE POSVETIMO ZAHVALJEVANJU ZA BRATA ALI SESTRO!

Ne pozabimo: TEST KMALU SLEDI!! Ne pozabimo, da vera deluje po ljubezni!

Galačanom 5: 6 … saj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni.

NE BODIMO LJUBOSUMNI! NE PRIMERJAJMO SE DRUG Z DRUGIM! TAKŠNA ČUSTVA BODO PRIŠLA! UPRIMO SE JIM! Veselimo se z veselimi in jokajmo z žalostnimi!

RESNICA: LJUDJE SO TAKO PREOKUPIRANI S SVOJIM ŽIVLJENJEM, DA NISO PRIPRAVLJENI SLAVITI ZMAGE DRUGIH LJUDI, TEMVEČ REAGIRAJO Z NEVOŠŠLJIVOSTJO!

Ne pozabimo, ko pridejo takšna čustva, ki nas preizkušajo z nevoščljivostjo, to še NE NI GREH! Greh je, ko se tem čustvom in dejanjem vdamo! Tudi Jezus je bil preizkušan v vsem, VENDAR BREZ GREHA!

Hebrejcem 4: 15 Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.

Božja ljubezen: 1. Korinčanom 13: Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša (pokrije)vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.

Filipljanom 2: Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.

Ne pozabimo, kaj so prinesle misli ljubosumja Jožefovim bratom. Jožef je bil prodan v suženjstvo.

Prav tako se spomnimo, kam so vodila čustva ljubosumja farizeje in učitelje postave. Jezus je bil predan Rimljanom v smrt!

RESNICA: NIHČE NAM NIČ NE DOLGUJE IN TUDI NIČESAR SI NE ZASLUŽIMO!

MISLI, DA NAM NEKAJ PRIPADA, SO POVEZANE Z ZLOM!

Ne smemo razmišljati, da smo to in ono storili za določeno osebo, sedaj pa nam ta oseba dolguje… ČE NAM KDO KAJ DOLGUJE, MU TEGA NISMO DALI!! Pomeni, da ni bilo dano iz Božje ljubezni, ker sedaj iščemo nazaj! Gospod nikoli ne deluje na takšen način!

PROKLAMACIJA:

MOJA DRUŽINA MI NIČESAR NE DOLGUJE!

MOJ MOŽ MI NIČESAR NE DOLGUJE!

VSE, KAR SEM STORILA, JE BIL DAR LJUBEZNI!

KLJUČ: NEMOGOČE JE IZKAZATI KAKRŠNO KOLI MILOST NEKOMU, KI ČUTI ALI MISLI, DA SI TO ZASLUŽI!


Rasti duhovno pomeni rasti v ljubezni. Ljubezen pa ni sebična in usmerjena k sebi.

NE ŽIVIM V ---ime---------SVETU! Kdo pa sploh sem? Brez Gospoda nič ne pomenim!

Z Gospodom pa: 13 Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Filipljanom 4: 13

NE BOM ŽIVELA V SVOJEM SVETU! ZAVEDAM SE KRISTUSA IN DRUGIH LJUDI OKOLI SEBE! TO PA JE VESELO ŽIVLJENJE! Bodimo zadovoljni!

SEDAJ SEM ŽE ZADOVOLJNA! MOJA SREČA NI ODLOŽENA, PRELOŽENA NA ČAS, KO SE MI ŽELJA URESNIČI! NAUČILA SEM SE, DA SEM ZADOVOLJNA V KAKRŠNEM KOLI POLOŽAJU SE NAHAJAM! ZAKAJ? KER HODIM PO VERI IN NE PO GLEDANJU IN KER JE IZVIR MOJE SREČE KRISTUS!

Nevarnost leži, da lahko v nasprotnem primeru zapravimo celo življenje, vedno čakajoč, da se določena želja, molitev uresniči. Satan nas lahko pusti čakati na kaj celo življenje!

NOTRANJE ZADOVOLJSTVO NE PRIDE PO STVARI, OSEBI, OKOLIŠŠINI! ŽE SEDAJ LAHKO IMAMO IZVIR ŽIVE VODE (KRISTUSA) V SVOJI NOTRANJOSTI. Naše življenje mora biti zaključeno in zadovoljno v Jezusu, preden lahko uživamo v čemerkoli drugem! Če imamo Jezusa, je vse ostalo le okrasek na jelki.


PRIMER SLUŽABNIKA, KI NI MARAL ODPUSTITI
 

Matej 18: 21 21 Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« 22 Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. 23 Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. 24 Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. 25 Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. 26 Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in vse ti povrnem.‹ 27 Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil. 28 Ko pa je službnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ 29 Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ 30 Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. 31 Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. 32 Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. 33 Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ 34 In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. 35 Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«

Služabnik, ki je gospodarju dolgoval deset tisoč talentov, je bil preplašen, ker mu je grozilo ujetništvo, ločitev od družine. Vprašljivo je, če bi zaradi izredne višine dolga ta dolg sploh kdaj lahko odplačal. Sodba, s katero je bil sojen, je bila pravična. Ko pa je prosil za usmiljenje, ga je dosegel! Gospodar mu je prihranil vse težave in ga je osvobodil! Človek je spet postal svoboden! Ali ne bi moral postati najbolj hvaležen človek na svetu? Moral bi vedno znova obnavljati v svojih mislih trenutek, ko ga je Gospodar osvobodil. (Vzporednica z našimi življenji: če se kdorkoli pomiluje, je POZABIL na jamo, iz katere ga je Gospod odrešil! V trenutku, ko razmišljamo, da si nekaj zaslužimo, smo že v težavah.)

Enako se je zgodilo tudi z njegovim soslužabnikom, ki mu je dolgoval le sto denarijev. Moledoval ga je z istimi besedami, vendar mu oproščeni služabnik NI izkazal usmiljenja.

KAKO SE JE TO LAHKO ZGODILO? Oproščeni služabnik se ni več spominjal nezuslužene milosti, katere je bil deležen. V svojem srcu ni bil hvaležen in se ni zahvaljeval. Srce mu je otrdelo.

KLJUČ: ČE NE HODIMO V LJUBEZNI IN SI NE ODPUŠČAMO, TEMVEČ KOPIČIMO ZAMERE, JE TO JASEN POKAZATELJ, DA SMO POZABILI NA DOLG, KI NAM GA JE GOSPOD ODPUSTIL. TA DOLG JE NEPRIMERLJIV Z DROBIŽKASTIM DOLGOM, KI GA BREZPOGOJNO TERJAMO OD DRUGIH BRATOV IN SESTER. POZABLJAMO, DA SE MORAMO VEDNO URITI V ZAHVALJEVANJU! MILOSTI SI NIKOLI NE ZASLUŽIMO!

Lukež 6: 37 »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.«

Bodimo milostni ljudje, ki z lahkoto odpuščajo drugim. Predvsem pa bodimo hvaležni, ker nam je bilo veliko odpuščeno! Prekipevajmo z zahvalo.

Kaj se je potem zgodilo s služabnikom, kateremu je Gospodar oprostil veliki dolg?

34 In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga.

Vidimo, da ga je Gospodar znova obremenil s težo velikega dolga.

Jakob 2: 12 Tako govorite in delajte: kot tisti, ki bodo sojeni po postavi svobode. 13 Neusmiljena je namreč sodba za tistega, ki ne izkazuje usmiljenja. Usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo.


FORMULA, KATERE NE SMEMO POZABITI!

PONIŽNOST + HVALEŽNOST (ZAHVALA) + VERA = ZMAGA

Jezusovo povabilo velja še danes: 29 »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; Matej 11

Iz naših src naj vre zahvala Gospodu: »Hvala Ti, Gospod, ker me rešuješ iz te situacije in lahko v vsem vedno slavim zmagoslavje v Tebi!« Bodimo pogumni pri razglašanju Božjih obljub! To je naša dediščina!

Gospod Jezus se je javno zahvaljeval:

Janez 11: 39 Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« 40 Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« 41 Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal.

Janez 6: 10 Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. 11 Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli.

Z Božjo milostjo lahko naredimo karkoli in po Božji milosti lahko postanemo steber v skupnosti vernih, kjer se nahajamo!


PRIMER ABRAHAMA

Genezis 15: Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko.« Abram pa je rekel: »Gospod BOG, kaj mi boš vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedič moje hiše Damaščan Eliézer?« In Abram je rekel: »Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedič hlapec moje hiše.« A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne bo ta dedoval za teboj, temveč tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič.« Popeljal ga je ven in mu rekel: »Poglej proti nebu in preštej zvezde, če jih moreš prešteti!« Potem mu je rekel: »Tako bo s tvojim potomstvom.« Veroval je GOSPODU in ta mu je to štel v pravičnost.

Genezis 17: 1 Ko pa je Abram imel devetindevetdeset let, se mu je prikazal GOSPOD in mu rekel: »Jaz sem Bog Mogočni. Hodi pred menoj in bodi popoln! Sklenil bom svojo zavezo med seboj in teboj in silno te bom namnožil.« Abram je padel na obraz in Bog je govoril z njim ter rekel: »Glej, to je moja zaveza s teboj: postal boš oče množice narodov. Ne boš se več imenoval Abram (‘oče je vzvišen), temveč Abraham (‘oče množice’) ti bo ime, kajti postavljam te za očeta množici narodov. Naredil te bom silno rodovitnega, napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe. Postavljam svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojimi potomci za teboj iz roda v rod kot večno zavezo. Tebi in tvojim potomcem za teboj bom Bog.15 Potem je Bog rekel Abrahamu: »Svoje žene Saráje ne imenuj več Sarája, temveč Sara bodi njeno ime! 16 Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom, da bodo iz nje nastali narodi in bodo kralji ljudstev izšli iz nje.«

Rimljanom 4: 13 Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana po postavi, ampak po pravičnosti, ki izvira izvere. 14 Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka. 15 Kajti postava povzroča jezo. Kjer pa ni postave, tudi ni prestopka. 16 Potemtakem postajamo dediči po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, 17 kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, in ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni. 18 Na osnovi upanja je proti upanju veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: Takó bo s tvojim potomstvom. 19 In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako sto let, in da je Sari naročje omrtvelo. 20 Ob Božji obljubi ni podvomil v neveri, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu, 21 popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je obljubil, tudi uresničiti.

KLJUČ: Abraham ni poveličeval svoje starosti niti Sarine nerodovitnosti, ampak se je v veri še okrepil in izkazal čast Bogu. Kako? Z zahvalo, z zaupanjem v Njegovo Besedo.

KARKOLI POVELIČUJEMO, TEMU IZKAŽEMO ČAST IN MU DAMO PROSTOR V SVOJIH ŽIVLJENJIH.

Psalm 34: Z GOSPODOM se hvali moja duša, ponižni naj slišijo in se veselijo.  Poveličujte z menoj GOSPODA, povzdigujmo njegovo ime vsi skupaj.


 

 


 


 


 


 


 


 

 

Spoznajte nas    Iz Božje besede    Odgovori na vprašanja    Dogodki    Multimedija    Delavnice in srečanja     Prva stran    replica watches    replica handbags


ljubezen prijateljstvo razumevanje čustvovanje svetovanje droge Jezus Bog