Jezus Kristus: Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.
(Janez 5: 24)
     

 


Zakaj je satan še vedno tako uspešen pri zavajanju?

Ker se preko njegovega zavajanja:
- VERA spremeni v STRAH
- PREMIŠLJANJE Božje Besede v SKRB
- POVELIČEVANJE GOSPODA v poveličevanje PROBLEMA

PRIMER: Človek zboli. Povedo mu, da je njegova bolezen neozdravljiva. Najprej gre na internet in se pozanima o vsaki najmanjši podrobnosti te bolezni. S tem spoznanjem ga strah bolj in bolj preplavlja. Sicer prosi Gospoda, da ga ozdravi, če je takšna Njegova volja, vendar je preokupiran s to težavo. Kar naprej razmišlja o njej, govori drugim, kako slabo mu je in se začne pomilovati. TO JE ZELO SLABA DUHOVNA POZICIJA!

ALI JE GREH, ČE SE SAMO POMILUJEMO? VSEKAKOR! Kaj je storil Jezus: »Poberi se, satan!«

Če verjamemo Besedi, ki pravi, da je vse mogoče tistemu, ki veruje (Marko 9:23 Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«) in da je večji ta, ki je v nas, kot tisti, ki je v svetu (1. Janez 4: Otroci, vi ste od Boga in ste jih premagali, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu.), potem je samopomilovanje definitivno GREH!

Spomnimo se Izraelcev, ki so se ustrašili velikanov. Kaj so poveličevali? Božjo Besedo, ki jim je dala Obljubljeno deželo v last, ali velikane, zaradi katerih so se v lastnih očeh videli kot le kobilice.

Numeri 14: 30 Kaléb pa je vpričo Mojzesa miril ljudstvo in rekel: »Le pojdimo in se je polastimo; prav gotovo jo lahko premagamo!« 31 Toda možje, ki so hodili z njim, so rekli: »Nikakor ne moremo iti nad to ljudstvo, ker je močnejše od nas.« 32 Očrnili so deželo, ki so jo ogledali, pred Izraelovimi sinovi in rekli: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je dežela, ki žre svoje prebivalce. In vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so visoke postave. 33 Tam smo videli tudi velikane, Anákove sinove iz rodu velikanov; v lastnih očeh smo bili kakor kobilice in taki smo morali biti tudi v njihovih očeh

Poveličujmo Gospoda. On je naš zdravnik, varovalec, ki nas vedno venča z zmagoslavjem. Disciplinirajmo se, kako reagiramo na težave. NE MOREMO NADZOROVATI VSEGA, KAR PRIDE, VENDAR IMAMO LAHKO POPOLN NADZOR NAD TEM, KAKO REAGIRAMO, KO SE SOOČIMO S TEŽAVO. Kaj si želimo: povečati težavo ali Gospoda? Seveda - Gospoda!! Potem pa Ga poveličujmo. Poveličujmo Njegovo vsemogočnost in se mu zahvaljujmo vnaprej za pripravljen izhod iz težave!

Kaj Gospod počne s sovražniki?

Psalm 59: Toda ti, GOSPOD, se jim smeješ, vse narode zasmehuješ. 10 Moja moč, tebe se bom držal, kajti Bog je moja trdnjava. 11 Bog, ki mi izkazuje dobroto, bo prišel predme, Bog mi bo dal videti moje nasprotnike.

KLJUČ: NAJ BO DANES NAŠA ODLOČITEV SLEDEČA: GLEDALI BOMO LE NA DOBRO!


Primeri:

PRIMER PETRA

Ko je Peter gledal le na Jezusa in Njegovo besedo, je hodil po morju. Ko pa je svoj pogled preusmeril na veter in valove, se je začel potapljati. Razmislimo! Tudi če bi bilo sončno vreme in mirno morje, Peter brez Gospoda nikoli ne bi mogel hoditi po morju! Zakaj se potem osredotočiti na okoliščine, ko brez Gospoda tako in tako ne zmoremo podviga v veri!

Karkoli slabega se zgodi, nas mora takoj potegniti v smer zahvaljevanja Gospodu. Tako bomo videli  izhod iz stiske in odgovor na molitev. To pa je disciplina, katere se je vredno naučiti! Ljudje pa rajši sprašujejo Boga: »Zakaj si dopustil to stisko?« Z drugimi besedami: tako vdano ti služim, redno hodim na zborovanja, dajem desetino -  jaz si pa TEGA RES NE ZASLUŽIM! Napačno vprašanje! Mi si ničesar ne zaslužimo. Ne zaslužimo si Gospoda, svojega moža, svojih otrok … Vsak naš dih je milostni dar, ki si ga ne zaslužimo!

Bog nam ničesar ne more podariti, kar ne bi bilo skozi milost; torej kot milostni dar! Zato pa je najboljši princip življenja : ZAHVALJEVANJE!

Poglejmo si primer prve cerkve.

Dejanja 4: 29 In zdaj, Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, da bomo tvoji služabniki z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo! 30 Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!« 31 In ko so odmolili, se je stresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo besedo. 32 Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno. 33 Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.

Kljub vsem preganjanjem niso bili utesnjeni.

2. Korinčanom 4: Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo.


PRIMER MOJZESA

Numeri 12: Mož Mojzes pa je bil zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje.

Vidimo najbolj ponižnega moža, torej moža, ki ga je Bog uporabljal bolj kot vse druge v njegovi generaciji!

Tudi Gospod Jezus nas vabi, da se učimo od njega, ker je krotak in iz srca ponižen.

KLJUČ: STOPNJA PONIŽNOSTI DOLOČA STOPNJO UPORABNOSTI PRI GOSPODU!

VEČJA JE PONIŽNOST, VEČJA JE MILOST ZA SPREJEMANJE BLAGOSLOVOV.

Gospod ima že vse pripravljeno za nas. Od nas je odvisno, koliko bomo sprejeli. »Zgodi se ti po tvoji veri«, je dejal Jezus.


PRIMER LUCIFERJA
 
Ezekijel 28: 11 Zgodila se mi je beseda GOSPODOVA, rekoč: 12 Sin človekov, zapoj žalostinko o tirskem kralju in mu reci: Tako govori Gospod BOG: Ti si bil pečat (vzor, zgled) popolnosti, poln modrosti in dovršene lepote. 13 Bil si v Edenu, Božjem vrtu. Sami žlahtni kamni so bili tvoja zaščita: karneol, topaz in jaspis, hrizolit, beril in oniks, safir, rubin in smaragd; tvoji bobni in vdolbine (okviri in vdolbine ali bobni in piščali) so bili izdelani iz zlata, na dan, ko si bil ustvarjen, so bili pripravljeni. 14 Bil si maziljeni (razprostrti) kerub, za varuha sem te postavil, bil si na sveti Božji gori, se sprehajal sredi ognjenih kamnov. 15 Popoln si bil v svojem ravnanju od dneva, ko si bil ustvarjen, dokler se ni našla na tebi krivica. 16 Zaradi svojega obilnega trgovanja si postal poln nasilja in si grešil. Oskrunjenega te pahnem z Božje gore in kerub varuh te izžene izmed ognjenih kamnov. 17 Tvoje srce se je prevzelo spričo tvoje lepote, zaradi svojega sijaja si spridil svojo modrost.

KLJUČ: SATAN SE JE PREVZEL IN NJEGOVA POT JE ŠLA NAVZDOL.

JEZUS PA SE JE PONI??AL IN NJEGOVA POT JE ŠLA NAVZGOR!

Če se nam zgodi kaj dobrega in ne damo hvale Gospodu, se v naši notranjosti zgodi nekaj. Satana je njegov ponos zaslepil. Mislil je, da si zasluži vzvišeno pozicijo. Vemo pa, da vsak, ki BOGA POZNA, živi z drugačno naravnanostjo. Vede se ponižno, govori na drugačen način in z drugimi ravna spoštljivo! Razglejmo se le po vseh lepotah zemlje, ki jih je ustvaril naš Gospod. Ali ne pričuje samo to o Njegovem veličastvu? Visoki vrhovi najvišjih gora, širna morja, prostrana polja, gozdovi, ptičje petje, ravno prave kombinacije elementov, ki omogočajo življenje …

Psalm 147: . 4 … on, ki zvezdam določa število, vsem daje imena.

Recimo: HVALA TI, GOSPOD!

Ne recimo: »Kako sem pameten, bister … Priznajmo, da imamo pomoč - Svetega duha.«

Psalm 25:9 Ponižne vodi v pravici, ponižne uči svojo pot.

Psalm 37:11 Ponižni pa bodo dedovali deželo, oživljali se bodo ob velikem miru.

Psalm 149: 4b … ponižne venča z zmago.
 

RESNICA: NAŠA REALNOST ŽIVLJENJA JE V NAS SAMIH IN NE V NAŠIH OKOLIŠČINAH! Lahko nam vse gre odlično navzven, znotraj pa smo v depresiji. Tudi obratno je res: lahko smo stiskani, znotraj pa imamo nenehno veselico.

PROKLAMACIJA: NEKAJ DOBREGA SE MI BO ZGODILO DANES! Gospod me pelje na mesto, ki je boljše od vseh, na katerih sem bil doslej! Hvala Gospodu! Verujmo to, iščimo in pričakujmo!

Psalm 36: 10 Zakaj v tebi je izvir življenja, v tvoji luči vidimo luč.

Zahvaljujmo se Gospodu, slavimo Ga in v Njegovi luči bomo zagledali luč. Govorimo o tem, kaj Njem imamo, kaj v Njem zmoremo, kaj v Njem smo. Na ta način nam bo še več danega, zaupanega.


PRIMER IZGUBLJENEGA SINA
 

Lukež 15: 11 In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. 12 Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. 13 Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. 14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. 15 Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. 16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17 Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. 18 Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. 19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ 20 In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. 21 Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov. 22 Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! 23 Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. 25 Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26 Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ 27 Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ 28 Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29 On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30 Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ 31 On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32 Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

-Oče se ni jezil na sina, ki je želel delež svoje dediščine (tudi mi lahko svojo dediščino uživamo sedaj in ne šele v nebesih!)

-Oče je dal enak delež obema sinovoma. Ko je mlajšemu denar pošel, je zavladala huda lakota. Greh nas pripelje dlje, kot si to lahko želimo in predstavljamo.

-Mlajši sin je šel vase in se ponižal.

- Oče se ga je razveselil. Vera se vedno veseli, saj je bil mrtev in je oživel.

- Starejši brat se ni razveselil in ni bil hvaležen, temveč se je razjezil. ČE SI JEZEN, NISI HVALEŽEN!

- Starejši brat si je mislil: »On si ne zasluži godbe in plesa; TO SI ZASLUŽIM JAZ!«

-Oče ga je pregovarjal, vendar mu starejši sin ni izkazal spoštovanja. Rekel je: »Glej, toliko let ...« Bil je nehvaležen, počutil se je odrinjenega.

-Starejši sin se je imel za vrednega in ta nehvaležnost ga je oslepila. Ali ni Oče že na začetku imetje razdelil na dva dela? Oče mu je rekel: »Vse, kar je moje, je tvoje.«

-Tudi naš Nebeški Oče nam je ŽE VSE DAL!
 

2. Peter 1: Njegova božanska moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pravo pobožnost, prek spoznanja tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo. Po njiju nam je podaril tiste dragocene in največje obljube, da bi po teh postali deležni božanske narave in ubežali pred svetno, poželjivo pokvarjenostjo.

RESNICA: NEBEŠKI OČE NAM JE ŽE VSE PODARIL, KAR JE POTREBNO ZA ??IVLJENJE IN PRAVO POBOŽNOST! BODIMO HVALEŽNI! ČE POSTANEMO POLNI GRENKOBE, NEHVALEŽNI, NAM BOG NE MORE POMAGATI! BODIMO POZORNI ŽE NA TON GLASU, KI NAZNANJA NEHVALEŽNOST IN SE TEMU TAKOJ UPRIMO: »POBERI SE OD MENE, SATAN!«

PREŠTUDIRAJMO, KAJ IMAMO V NJEM, KDO SMO V NJEM (V KRISTUSU), KAJ ZMOREMO V NJEM. BODIMO OBILNI V ZAHVALJEVANJU!

 

Spoznajte nas    Iz Božje besede    Odgovori na vprašanja    Dogodki    Multimedija    Delavnice in srečanja     Prva stran    replica watches    replica handbags


ljubezen prijateljstvo razumevanje čustvovanje svetovanje droge Jezus Bog