Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.
(I. Janez 4: 10)
     

 


Fokus naših življenj

Prizadevajte si za ljubezen. (1. Korinčanom 14)

(Z vso vnemo zasledujte, si prizadevajte, se ženite in preiskujte, da bi pridobili, dosegli ljubezen.)

TO NAJ BO VAŠ FOKUS, VAŠE VELIKO ISKANJE, VAŠA PREISKAVA, POIZVEDBA!

 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.

1. Korinčanom 13:13: Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.

1. Janez 4:8: Ker je Bog ljubezen, moramo spoznati kakšna je ta ljubezen-kakšna je ljubezen po Božje. Božja ljubezen je agape ljubezen.Gre za najvišjo, najčistejšo obliko ljubezni, ki presega vse druge tipe naklonjenosti, ljubezni, razpoloženj in čustvovanj. Bog je agape.


Zakaj je ljubezen večja od vere in upanja?

Prvič, vera ne more delovati brez ljubezni. (Galačanom 5:6 marveč vera, ki deluje po ljubezni.)

Drugič, vera ne more delovati brez upanja. (Hebrejcem 11: Je pa vera obstoj (temelj ali gotovost glede) resničnosti, v katere upamo, zagotovilo (dokaz ali razvidnost) stvari, ki jih ne vidimo).

Vera daje upanju temelj, zagotovilo, dokaz. Z drugimi besedami lahko rečemo, da moramo v nekaj upati, preden lahko vera da temu dokaz, zagotovilo, temelj.

Vera ne more delovati brez upanja in hkrati vera deluje po ljubezni. Zato je ljubezen največja od teh.

1. Korinčanom 13: 1 Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. 2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

Kako bo svet prepoznal kristjane?? Po ljubezni!!

Janez 13:35 Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.

DEFINICIJA LJUBEZNI

1. Korinčanom 13: 4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša ( pokrije) , vse veruje, vse upa, vse prestane. 8 Ljubezen nikoli ne mine.

Hoja v skladu s temi vrsticami bi rešila veliko, veliko težav, s katerimi se soočamo.

1. Kor. 13: 4 Ljubezen dolgo vztraja, prenaša, je potrpežljiva in prijazna.

Mnogi dolgo vztrajajo, vendar pri tem niso potrpežljivi, niti niso prijazni! Prenašajo, vendar vsem pokažejo in povedo, da prenašajo … Na primer, mož trpi in prenaša ženine slabosti, vendar ob tem ni prijazen do nje. Tudi ko žena vztraja in prenaša moževe muhe, mu jasno pokaže, kako zeloooo ob tem trpi!

Božja ljubezen dolgo vztraja in prenaša, vendar je pri tem prijazna in potrpežljiva. Nikoli ne oveni, obledi, pojema, ne zastari in ne pride do konca.

Ljubezen vse zdrži, je hrabra v vsaki okoliščini. Ljudje rečejo: »Ne morem ga (je) več ljubiti!« ali »Dovolj imam vsega!«

BO??JA LJUBEZEN LAHKO! KER PA JE BOŽJA LJUBEZEN V NAS (Rimljanom 5: 5 Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan), LAHKO TUDI MI VSE PRENESEMO, VSE POKRIJEMO, VSE PRENESEMO, VSE PRESTANEMO! (7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.) Pomislimo, kaj vse Gospod prenaša pri nas…Kolikokrat se zgodi, da naš zunanji človek želi odnehati, »vreči puško v koruzo«, VENDAR ljubezen Božja, ki je po Svetemu Duhu izlita v naša srca, ne pusti, da odnehamo. Ta ljubezen vse prenese! Ljudi ljubimo z Božjo ljubeznijo.

13:5 Ljubezen ne vztraja na svojih pravicah, na svojemu pogledu, ker ne išče svojega. Božja ljubezen ni sebična. Svojih interesov nikoli ne postavi na prvo mesto. Mnogokrat kristjani živimo življenje iz naravnih, mesenih vzgibov (meseno življenje po petih čutilih) in ne iz Duha, vodeni po Duhu. Ta pot pa pelje v sebičnost, ki pravi:«Imam svoje pravice! Poskrbel-a bom, da dosežem svoje!« Če živimo življenje na podlagi teh smernic, nikakor ne hodimo v Božji ljubezni.

NA HITRO: Človek je DUH, ima DUŠO in živi v TELESU. Človeški DUH je ta, ki postane na novo rojen, ko človek sprejme Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika. DUH je večen. DUŠA pomeni: razum, emocije (čustva), voljo. TELO je meseno in je opremljeno s petimi čutili. Kadar živimo le v skladu s petimi čutili, živimo »mesena« življenja. (Rim. 8: 5 Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir. 7 Kajti meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati tudi ne more. 8 Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu.)

Naša DUŠA (volja, razum, emocije) je tista, ki se mora odločiti, komu se bo človek podredil- bodisi mesu bodisi duhu! Naj naše emocije, kadar niso pravilno naravnane, ne odločajo napačno! Dajmo se voditi Duhu. To pomeni življenje! Obratno pa smo v smrti, ali se tega zavedamo ali ne!!!!

Ljubezen se ne zmeni, če ji stori kdo kaj žalega!!

Ta vrstica je Božji termometer ljubezni. Ali smo občutljivi, razdražljivi, maščevalni? Ali vedno opazimo, ko nam kdo »stopi na žulj«? Če je odgovor pozitiven, pomeni, da NE hodimo v Božji ljubezni! Če hodimo v Božji ljubezni in smo polni Svetega Duha, ne opazimo ali pa se ne zmenimo za krivice, ki nam jih storijo drugi. Ali ste opazili, da človeška ljubezen sloni na čustvih. Človeška ljubezen išče napake pri drugem, da dobi »kost«, o kateri bo razpravljala z drugimi.

Izkušeni pastor je mnoga leta potoval in kamorkoli je prišel, so ga začeli spraševati: »Ali ste slišali za tistega in ali že veste, kaj se je zgodilo z onim…?« Pa je pastor vedno odgovarjal: »Zavračam vsako misel, ki bi si dovolila verjeti slabo o drugemu! O drugih verjamem le najboljše!« V večini primerov se je izkazalo, da je imel prav. Božja ljubezen je ta, ki verjame najboljše o vsakemu človeku.

POMEMBNO! Človeško meso je tisto, ki mnogokrat tega ne želi, ali pa ima drugačna občutenja. Vendar Sveto pismo pravi, 2. Korinčanom 5: 14 Kristusova ljubezen nas stiska …

TOREJ, BOŽJA, KRISTUSOVA LJUBEZEN IMA KONTROLO NAD NAMI, NAS VODI, PREVLADUJE NAD NAMI. PRAV ZATO DOPUSTIMO, DA IMA BOŽJA, KRISTUSOVA LJUBEZEN TAKŠNO NADVLADO NAD NAMI, DA BOMO VERJELI NAJBOLJŠE O DRUGEM IN TAKO NE BOMO RAZDRAŽLJIVI, ZAMERLJIVI, OBČUTLJIVI!

Veliki moto današnjega sveta je prav tale: »ČE OBČUTIŠ, DA JE NEKAJ DOBREGA, PRIVLAČNEGA, POTEM TO STORI!« Tudi kristjani smo bombardirani z različnimi čustvi, ki hočejo imeti nadvlado nad nami. Marsikdaj se lahko čutimo dotolčene in si mislimo, da smo zelo slabi Božji otroci, ker nam po glavi rojijo vse te ideje in čustva, ki nikakor niso v skladu z Božjo Besedo!

PREBUDIMO SE!!! Naučimo se, kaj res mora postati fokus naših življenj. Pomembno je, čemu se moramo upirati in kaj kultivirati!

Pregovori 18: 14 Človekov duh prenaša telesno bolečino, a kdo bo vzdignil potrtega duha?

Ljudje današnjega sveta (in žal tudi premnogi kristjani) predvsem skrbijo za pravilen razvoj svojega telesa. Koliko je samo zapisanega in povedanega o pravilni prehrani, telesni aktivnosti in podobnem. Za ta svet je prav tako zelo pomembno področje razvoj človeškega razuma. Koliko različnih ustanov obstaja, ki podpirajo izobraževanja. Nič narobe!

 

KAJ PA RAZVOJ DUHA??

Kaj pravi Sveto pismo? Pregovori 4: 20 Sin moj, pazi na moje besede, nagni svoje uho k mojim izrekom. 21 Naj ti ne uidejo izpred oči, hrani jih v svojem srcu. 22 Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje celemu njegovemu telesu. 23 Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.

Rimljanom 10: 10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.

2. Korinčanom 4: 16 Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja.

Ko Sveto Pismo govori o SRCU, ne govori o naši mišici, ki črpa kri, temveč o notranjem človeku, ki bi se naj iz dneva v dan obnavljal in na katerega moramo z vso skrbjo verovati. Naš notranji človek je lahko šibak ali močan. Gospod pa želi, da se iz dneva v dan OBNAVLJA! Ko življenje poteka po ustaljenih smernicah, se nam nič groznega ne zgodi tudi, če naš notranji človek ni tako zelo močan. Vendar!! Ko pride do krizne situacije, lahko pomeni življenje ali smrt, če naš notranji človek ni močan. Lahko pridemo do obupa zaradi tega in onega, če naš duh ni dovolj hranjen.

2. Korinčanom 4: 8 Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. 9 Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.

INDIKATORJI SLABEGA DUHA: DEPRESIJA, BREZ POGUMA, V STRAHU, BREZ VIZIJE, SLABA PRIČAKOVANJA …

INDIKATORJI MOČNEGA DUHA: MIR, RADOST, UPANJE, VESELO PRIČAKOVANJE …

Marko 11: 24 Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli in se vam bo zgodilo.

Ko na podlagi Besede verjamemo, da smo odgovor za svoje zdravje, zakon, finance … ŽE PREJELI, to vse spremeni. Naša pričakovanja so polna upanja in veselja! Gospoda ne premaknejo naše potrebe, temveč naša VERA! Vedno moramo biti v poziciji vere!

DUHA moramo HRANITI in VADITI (se ukvarjati z njim).

1. Timotej 4:Urjenje telesa namreč le malo koristi, prava pobožnost pa je koristna v vsem, ker obljublja življenje, sedanje in prihodnje.

 

Naša duhovna prehrana je zelo pomembna! Potrebujemo:

1) BESEDE MILOSTI   (Dejanja 20: 32 Zdaj pa vas izročam Bogu in besedi njegove milosti.)

2) BESEDE VERE (1. Timotej 4: 6 To razlagaj bratom, pa boš dober služabnik Kristusa Jezusa, saj te hranijo besede vere in dobrega nauka, ki si mu sledil.) Mnogi so v cerkvah 20, 30, 40 ...let, pa so še vedno na ravni duhovnih dojenčkov. Mnogokrat je kriva nepravilna prehrana!!! Bodimo zelo izbirčni, kaj jemo duhovno. Ne pozabimo, da je naš razum vrata k našemu duhu! Božja Beseda pravi: Izaija 26: 3 Kdor ti je predan, mu ohranjaš mir, mir, ker zaupa vate.

Duhovno urjenje je zelo pomembno! Ne bodimo je poslušalci, ampak izvrševalci Božje Besede! Kako dolgo je že od tega, ko smo duhovno telovadili? Lahko je govoriti in biti pameten, medtem ko ležimo na kavču in opazujemo športno tekmovanje. Lahko je kritizirati drugega brata ali sestro in ocenjevati napake. Ali smo pomislili, kako bi se obnesli mi sami, če bi se znašli v njegovih ali njenih »čevljih«? Morda niti pol ne tako dobro kot oni…Kakšne stvari delujejo iz daljave precej lažje, kot so pa v resnici!! Božja Beseda nas opogumlja, naj bojujemo dober boj vere! (1. Timoteju 6: 12 Bojuj dober boj vere, sezi po večnem življenju, v katero si bil poklican in si to lepo izpovedal pred mnogimi pričami.)

Mnogi učitelji Besede dobro učijo, vendar ne dajejo sami dobrih zgledov s svojimi življenji. Tudi učitelji se morajo vaditi na duhovnem področju. Nič ne prihaja avtomatično! Še nekaj: naj bo naša duhovna telovadba vadba na vseh področjih. Ne imejmo razvitih le duhovnih »mišic rok«, medtem ko so »trebušne mišice« zapostavljene. Vera mora biti razvita na vseh področjih. Samo zato, ker kristjan veruje, da je Gospod resničen in močan in da je njegov Odrešenik, ne pomeni, da ima razvito vero tudi na področju ozdravljenja …Če potrebujemo vero za ozdravljenje, se moramo krepiti z Besedo, ki nas hrani z obljubami ozdravljenja! MORAMO SE VADITI!

Nekateri ljudje se počutijo kot žrtve okoliščin. Mislijo, da so se nekateri kar »rodili« z močno vero in da jim je nekako lažje dobiti odgovore. RESNICA pa je: Gospod je vsakemu dal potencial za razvoj. Ne izgovarjajmo se. Pljunimo v roke in razvijajmo to, kar smo od Gospoda dobili. Gospod daje več tistemu, ki ima, ne tistemu, ki svoj talent zakoplje. (Primer dveh kmetov, ki sta skrbela za kmetiji v času suše. Nagrajen je bil tisti, ki se je trudil, čeprav okoliščine niso bile obetavne). NIKOLI NE SMEMO ODNEHATI! NI OKOLIŠČINE, KI JE BREZ UPANJA, KER SMO OTROCI NAJVIŠJEGA!!! Vadimo se v pobožnosti!

 

VADBE:

HOJA V DUHU (Galačanom 5: 16 Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli po?�elenju mesa.) Če omagamo v preizkušnji, je to jasen dokaz, da smo še precej slabotni v duhu.

(Matej 26: 41 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.) BITI NAVDUŠEN, VOLJAN, ZAVZET, NE POMENI, IMETI MOČI! ŽELETI NI ENAKO Z BITI ZMOŽEN!!! Peter ni bil v duhu, v notranjem človeku dovolj močan, zato je Jezusa zatajil. ČUVAJMO SVOJE SRCE, NOTRANJEGA ČLOVEKA!!! PODREJAJMO SVOJE TELO, MESO, NJEGOVA PO??ELENJA Z MOČNIM NOTRANJIM ČLOVEKOM, MOČNI V DUHU!!

SAD DUHA je opisan v Galačanom 5: 22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvarini postave. 24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. 25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu. 26 Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo.

Križajmo svoje telo s poželenji vred in živimo in hodimo po Duhu!!!

DUHOVNI RAZVOJ POMENI RAZVOJ V SADU DUHA!!KAJ POTREBUJEMO ZA TA RAZVOJ? NAPOR. POTREBUJEMO RAZVOJ V LJUBEZNI;HRANITI SE S PRAVO HRANO IN DUHOVNO TELOVADBO!

PRAKTIČNI PRIMER:

 

Ali nam primanjkuje potrpežljivosti? Se prehitro razburimo? Ali vržemo »puško v koruzo«, če se kakšna stvar ne uredi dovolj hitro?

Za razvoj duhovnih mišic potrpežljivosti se moramo zavedati:

 

1)      potrpežljivost je del nas, od kar smo bili na novo rojeni. (Rimljanom 5: 5 Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. 1. Korinčanom 13: 4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje …

2)      naša duhovna mišica potrpežljivosti je morda še vedno zelo nerazvita, vendar jo imamo. Ko se dojenček rodi, so vse mišice prisotne že ob rojstvu. Za razvoj teh mišic pa je potrebna pravilna prehrana in telesna aktivnost. Enak princip velja tudi za duhovni razvoj! Ključnega pomena pa je, da se zavedamo, da npr. potrpežljivost ŽE imamo!!

3)      Telovadba! Ne moremo se celovito razvijati, če samo poslušamo ali opazujemo druge, ki nam govorijo, kako je treba pravilno telovaditi. Tudi branje Biblije in drugih duhovnih knjig ne bo zajelo celotnega procesa krepitve duhovnih mišic. Govorimo seveda o krepitvi našega duha-duhovnega človeka, ki, če je močen, lahko vse prenese!

4)      Ko ljudje začnejo govoriti stvari, ob katerih bi se drugače razburjali, se samo nasmehnimo in bodimo prijazni. Ko se znajdemo v prometni špici, ne trobimo, kot ostali in ne govorimo neprijaznih stvari o drugih. Kontrolirajmo se. Četudi naša čustva poskakujejo gor in dol, jih ne sproščajmo navzven. Citirajmo si Božjo Besedo, ki pravi drugače.

5)      Na začetku bodo naše duhovne mišice v bolečinah, kot so tudi telesne mišice, ko močno telovadimo. Vendar bo sčasoma vedno lažje.

6)      Ne obsojajmo se, če pridejo mimo nas čustva, ki želijo reagirati na način, ki ni v skladu z navodili Božje Besede. Le ne pustimo, da bi se udomačila v nas. Razsojajmo se z Božjo Besedo in odreagirajmo drugače, kot bi odreagirali brez kontrole, ki nam jo ljubezen, ki je ŽE izlita v naših srcih, ponuja.

     7)    Nekateri mislijo, da so dvoličneži, če ne pokažejo tega, kar si mislijo. NI RES!!! Naše vodilo sta Božja Beseda in Sveti Duh! Naš notranji človek je ta, ki ga želimo razvijati.  

 
Karkoli ni v skladu z Božjo ljubeznijo, zavračamo in namenoma zatremo vsako misel in dejanje, ki ni v skladu s principi te ljubezni. To je naš resnični človek in to so naša resnična čustva, ki jim namenoma pustimo, da dominirajo v nas! Telo in telesna nagnjenja pa križamo tako, da jim ne pustimo nobene veljave! To je mogoče le tako, da krepimo svojega duha s pravilno dieto Božje Besede in pravilno duhovno telovadbo! Posledica je: SVOBODA!!! Svobodni smo, da naredimo vse, kar Gospod želi od nas! Ko pride do situacije, kjer bi se prej razburjali, smo sedaj izurjeni in lahko mirno reagiramo in se celo čudimo, kako nas je vse to prej vznemirjalo…Takšen postopek velja za vsa področja!

VODILO: NE PUSTIMO, DA DOMINIRA NAŠE MESO, MESENO RAZMIŠLJANJE, PUSTIMO, DA DOMINIRA NAŠE SRCE-NOTRANJI ČLOVEK IN NE POZABIMO: Rimljanom 8:Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir. 7 Kajti meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati tudi ne more. 8 Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu.

HOJA V DUHU POMENI: HOJA V LJUBEZNI!

 

KAJ JE FOKUS NAŠIH ŽIVLJENJ??? HOJA V LJUBEZNI!!!

Galačanom 5: 16 Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa.

Velikokrat kristjani mislijo, da je hoja v Duhu nekaj mističnega, skrivnostnega. V resnici pa je hoja v Duhu nekaj čisto preprostega. Hoja v Duhu je hoja v sadu Duha. Hoja v Duhu je hoja v ljubezni. Pavel najprej našteje dejanja mesa, potem pa tudi sad Duha:

Galačanom 5: 18 Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. 19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, 21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. 22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. 24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. 25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.

Pavel pravi: Žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa.

Kaj je hoja v Duhu? To je hoja v Sadu Duha: Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje.

 

HOJA V DUHU JE TOREJ HOJA V DEVET-DELNEM SADU NA NOVOROJENEGA ČLOVEŠKEGA DUHA!

 

LJUBEZEN BLI??NJEMU NE PRIZADEVA HUDEGA

Rimljanom 13: 10 Ljubezen bližnjemu ne prizadeva hudega, ljubezen je torej izpolnitev ali polnost, celotna vsebina postave.

Hoja v ljubezni je edini pravi recept za uspeh v življenju. Hoja v ljubezni nas bo pripeljala na področje zmage v vsakem delu našega življenja. Prizadevajmo si delati to, kar nam naroča Biblija, in telovadimo v Božji ljubezni!Ne moremo rasti in uspevati v Gospodu, če se do drugih ljudi obnašamo neprimerno in v srcu do njih gojimo zamere. Dobro vprašanje, ki si ga moramo venomer zastavljati, je: » Kako bo to, kar želim povedati, imelo vpliv na to osebo? Ali bodo izrečene besede kakorkoli oškodovale to osebo?« Če bi nameravane besede kakorkoli prizadele to osebo, jih nikakor ne izrecimo!!!Ljubezen Božja namreč bližnjemu ne prizadeva hudega. Vsi smo pogrešili na tem področju. Opravičimo se Gospodu in tej osebi, če je potrebno, potem pa nadaljujmo s hojo v ljubezni.

 

Dober primer je zakonsko življenje med možem in ženo. Ko imata težave, bi se moral mož vprašati:«Kaj bi na mojem mestu storila Božja ljubezen?« ??ena bi se morala enako vprašati:«Kaj bi storila Božja ljubezen, ko bi se s tem ali tem soočila?

Govorimo o Božji ljubezni. Človeška ljubezen je nestanovitna, omahljiva. Ne moremo hoditi v človeški ljubezni in biti hkrati uspešen kristjan! Človeška ljubezen je le čisto malo več od fizične atrakcije. Neka žena je nekoč potožila izkušenemu pastorju:«Zdi se mi, da ne ljubim več svojega moža. Saj je dober človek in do mene je prijazen, vendar ga nekako ne ljubim več.« Pastorjev nasvet je bil:«Dovoli, da v tebi prevzame vodstvo Božja ljubezen.

Ta žena je potrebovala obnovo svojega uma, kar se tiče Božje ljubezni. Potrebno je vedeti, kakšna je Božja ljubezen in kako jo je treba razvijati, da lahko raste in se razvija. Božja ljubezen bo namreč rešila vsak problem, ki se prikaže na površju. Zakaj? Božja ljubezen vztraja v vsaki okoliščini! Božji otrok lahko ljubi, kakor ljubi Bog. Če bomo poslušali in slišali, kaj uči Sveto Pismo, in si postavili Božjo ljubezen kot FOKUS našega življenja in jo razvijali v svoji notranjosti, bomo uspevali na vsakem področju našega življenja. Možje in žene morajo dopustiti, da Božja ljubezen dominira v njih in ne le človeška, telesna ljubezen. Človeška, telesna ljubezen je tako plitka, površna, kratkotrajna. Lahko se čez noč spremeni v sovraštvo. Tega Božja ljubezen ne pozna! Kakšno prednost imamo kristjani?? Mož ali žena lahko ljubi svojega zakonca s človeško ljubeznijo, vendar lahko k temu doda še Božjo ljubezen. Ta pa nikoli ne išče svojega, temveč se zavzema za dobrobit svojega zakonca. Mož ali žena, ki živi takšno življenje, okuša nebo že na tej zemlji v svojem zakonu.

 

Naj bo naslednje izpoved naših src:

Božja ljubezen je bila izlita po Svetem Duhu v moje srce. Prizadeval-a si bom, da bo ta ljubezen imela nadvlado, dominanten položaj v mojem življenju. V svojem srcu posedujem naravo Božje ljubezni, to je v duhu mojega notranjega človeka.

Prav zato ne bom dopustil-a, da bo človeški način razmišljanja dominiral v moji glavi. Zavračam vsako meseno nadvlado. Hodil-a bom v Duhu, ko bom hodila v Božji ljubezni. Sem ljubeča oseba in ne sovražna. Vadila se bom v razvijanju sadu ljubezni, da bo ta ljubezen lahko rastla in se razvijala. Eden izmed načinov vaje hoje v Božji ljubezni je, da ne bom razmišljal-a o tem,.če me je kdo s čem prizadel. Vadila se bom tudi v razmišljanju, ki se fokusira na to, da verjame vse najboljše o človeku. Takšna ljubezen se bo razvijala in bo na blagoslov še mnogim. Vsa slava bo tako pripadala Gospodu!

 

Spoznajte nas    Iz Božje besede    Odgovori na vprašanja    Dogodki    Multimedija    Delavnice in srečanja     Prva stran    replica watches    replica handbags


ljubezen prijateljstvo razumevanje čustvovanje svetovanje droge Jezus Bog