Jezus Kristus: Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.
(Janez 5: 24)
     

 


Božja ljubezen: dokaz novega rojstva

Mnogi ljudje menijo, da je dokaz njihove rešitve priključitev v članstvo neke cerkvene organizacije. Drugi spet menijo, da jih bo v nebo pripeljala neka določena formula pri vodnem krstu. Kaj pa pravi Biblija?

Rimljanom 10: Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. 10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.

1. Janez 3: 14 Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti. Janez tukaj govori o duhovni smrti in večnem življenju.

Ob novem rojstvu smo ponovno rojeni po Božjem Duhu in takrat se Božja ljubezen nastani v naša srca. Ko se duhovno rodimo, postanemo deležniki Božjega življenja in Božje ljubezni, ki je dana v našega duha in dobimo večno življenje. Biblija trdi, da če ne ljubimo brate, še vedno ostajamo v duhovni smrti. Duhovna smrt pa je tisto stanje, v katerem smo se nahajali, ko je bil Satan še naš duhovni oče. Rimljanom 5: 17 Kajti če je smrt zaradi enega prestopka zakraljevala po enem, bodo tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, toliko bolj kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu. 18 Kakor se je torej po prestopku enega človeka zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje. 19 Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični. 20 Postava pa je nastopila zato, da bi se prestopek pomnožil. Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost, 21 da bi prav tako, kakor je greh kraljeval s smrtjo, po našem Gospodu Jezusu Kristusu milost kraljevala s pravičnostjo za večno življenje.

Božja ljubezen, izlita po Svetem Duhu v naša srca, je dokaz  ali priča, da smo bili prestavljeni iz Satanovega kraljestva teme v Božje kraljestvo luči. Kološanom 1: 12 zahvaljevali Očetu, ki vas je usposobil za delež svetih v luči. 13 On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina …

Ko smo bili na novo rojeni, smo prešli iz duhovne smrti v duhovno življenje. Prav zaradi tega nam ni treba moliti in se postiti, da bi dobili Božjo ljubezen, ki ljubi svoje brate. Ta ljubezen je že izlita po Svetem Duhu v srca, ki so bila na novo rojena. Če te ljubezni nimamo izlite v svoja srca, potem preprosto nismo rešeni. 1. Janez 3:… Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.

Marsikdaj se dogaja, da ko vernik reče, da brata ne ljubi, gleda in išče Božjo ljubezen v mesu. Božja ljubezen pa ni izlita v naše meso (pet čutil). Moramo pogledati v svoje srce (duh notranjega človeka) in potem aktivirati Božjo ljubezen v delovanje!

2. Korinčanom 5: 17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 1. Korinčanom 9: 27 Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim. Ne pozabimo, da se je z novim rojstvom prerodil naš duh (naš notranji človek), ne pa tudi naš zunanji človek (um in telo). Zaradi tega moramo usužnjevati zunanjega človeka in vsako željo mesa in duše (volja, razum, čustva) podrejati na novo rojenemu duhu! 2. Korinčanom 4:16 Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja.

Rimljanom 12:Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno, duhovno bogoslužje. 2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je Božja volja ...dobro, njemu všečno in popolno. 

Nekateri so na primer nagnjeni k opravljanju drugih ljudi. Ne zavedajo se, da s takšnim početjem omogočajo svojemu mesu nadvlado. Verniki, ki pustijo svojemu mesu (zunanjemu človeka), da vlada, se imenujejo meseni verniki. Zato je zelo nujno, da pustimo, da nas Božja ljubezen stiska (2. Korinčanom 5: 14 Kristusova ljubezen nas stiska,), drugi prevodi pravijo, da nas Božja ljubezen zadržuje, ovira, sili, zapira za meso, tako  da lahko prerastemo fazo mesenih duhovnih dojenčkov in postanemo zreli, duhovni verniki, ki hodijo v luči Božje Besede. To je hoja v luči nove zapovedi ljubezni. Ta nas vedno popelje v zmago, ker nikoli ne pusti na cedilu, se nikoli ne ponesreči, temveč vedno uspe! Božja ljubezen je vedno zmagovita!!!

Včasih se zgodi, da je potreben čas in duhovna rast, da se naučimo, kako lahko Božja ljubezen deluje skozi nas. Duhovno ne zrastemo kar čez noč. Ne moremo si natakniti odraslo glavo na telo dojenčka in tako je včasih potreben časovni interval, da dozorimo v ljubezni.

Naučiti se moramo obleči Kristusa tudi na zunanjega človeka (Rimljanom 13: 14 Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem.) in zrasti v ljubezni.

Kam bi šli iskat resnično duhovnega človeka? Morda v cerkev? Niti ne, čeprav duhovni ljudje hodijo tja. Obiskati bi ga (jo) morali na svojem  domu. Tam bi resnično videli, kako živi. Če še nismo dozoreli v ljubezni, nikar ne postanimo malodušni. Bodimo odkriti. Poskrbimo za rast v sadu ljubezni. Ko se vadimo hoje v ljubezni s tem, da se družimo z Gospodom, ne bo preteklo mnogo časa, ko se bo videla rast v Božji ljubezni! Ne pozabimo pa, da je zelo, zelo pomembno, ker vera lahko deluje le po aktivirani Božji ljubezni. Brez vere se je nemogoče bližati Bogu in tudi nemogoče živeti v kraljestvu Božjih obljub. Marsikdaj nastopi težava, ker ljudje zamenjajo navadno človeško ljubezen za Božjo ljubezen. To je tako, kot da bi imeli jazz orkester, zvočni sistem (mikrofone ..), vendar brez elektrike. Brez elektrike zvočni sistem nikakor ne bi mogel delovati. Zdaj pa orkester, zvočni sistem in elektriko zamenjajmo za vero, razglašanje obljub-Božjo Besedo(dediščino, ki nam pripada kot Božjim otrokom) in hojo v Božji ljubezni. Če hoje v Božji ljubezni ni, vera in njena izpoved NE moreta delovati!!! Ali se tega sploh v resnici zavedamo?

 
PRIMERI IZ ŽIVLJENJA:

Neka mati je po bogoslužju prišla k starejšemu, modremu pastorju in ga prosila za molitev. Povedala mu je, da je vdova in da ima petnajst let starega sina. Sin ni odraščal v cerkvi, saj je sama postala kristjanka šele pred tremi leti. Sina je opisala kot zelo divjega in nemogočega. Zunaj naj bi se potikal vsak večer in prihajal domov šele okoli tretje ali četrte ure zjutraj. Sama pa leži v postelji in čaka na telefonski klic, ki naj bi jo obvestil o sinovi aretaciji zaradi prekupčevanja z mamili ali česa podobnega. Ta mati je želela, da bi se pastor obvezal, da bo vsak dan molil za njenega sina. Tega ji pastor nikakor ni hotel obljubiti. Bila je presenečena. Rekel ji je, da njegove molitve ne bi mogle storiti nič dobrega za njenega sina, ker sama »rešuje« ta problem le s obsojanjem, skrbjo, s tem, da svojega sina vedno znova posiljuje z religijo in Jezusom. Mati je bila presenečena, kako ta pastor vse to ve. Natanko to je res počela. Povedal ji je, da je zaradi tega svojega početja sin tudi zašel v te vode. Sedaj jo je pastor prosil, naj mu ona nekaj obljubi. Od tega dne dalje naj sinu ne omeni Jezusa niti z eno samo besedo. Ravno tako naj mu tudi ne stoji za vratom in naj ga ne opominja za vsako stvar. Naj mu ne prigovarja, da bi šel z njo v cerkev. Hodi naj le v Božji ljubezni. Ko je noč in se sin zopet potika zunaj, naj reče: »Gospod, svojega sina sedaj obdajam z vero in ljubeznijo.«

Vidite, vera ne more delovati brez ljubezni. Ta mati je preprečila delovanje svoji veri, ker ni hodila v Božji ljubezni do svojega sina. O njem se je le negativno izražala, nič pozitivnega ni bilo na njenem jeziku, kar bi izražalo Božjo ljubezen. Od sedaj dalje pa bi naj ta mati govorila takole: »Svojega sina obdajam z vero in ljubeznijo. Ne verjamem, da bo pristal v ječi. Verjamem, da bo služil Gospodu.« Ob pastorjevem nasvetu se je zamislila in iskreno dejala, da ni povsem prepričana, če tem besedam, katere naj bi v molitvi izgovarjala, sploh verjame. Pastor ji je svetoval, naj začne verjeti. Naj jih po veri izgovarja in kasneje bodo postale tudi del njenega globokega prepričanja. Del njene težave je bil tudi v tem, da nikoli ni postavila svoje vere v akcijo. Za molitev je prosila pastorja, namesto da bi se zadeve lotila sama.

Po približno petnajstih mesecih je pastor znova obiskal to cerkev. Po bogoslužju je ta mati spet stopila do njega in vprašala:«Ali se me spomnite?« Pastor se je ni spomnil. Osvežila mu je spomin na njun dialog pred petnajstimi meseci. Videti je bila mlajša, lepša, z eno besedo - drugačna. Povedala je sledeče: »Tistega dne sem šla domov in čeprav je bilo zelo težko, sem upoštevala vsa vaša navodila. Po šestih mesecih hoje v Božji ljubezni je sin znova prišel domov okoli četrte ure zjutraj s sobote na nedeljo. Vstala sem zjutraj in mu kot po navadi pripravila zajtrk, preden sem šla v cerkev. Sin je vstal in kot običajno pojedel zajtrk z mano, potem pa nepričakovano izjavil: Mama, danes bi želel iti s tabo v cerkev. V svoji notranjosti sem poskakovala, na zunaj pa sem mu rekla: Sin, prišel si pozno in potrebuješ počitek, ker je jutri šola. Ali si prepričan, da želiš iti z mano v cerkev? Sin je odvrnil, da želi. Delala sem se, kot da mi je vseeno, če gre ali ne, vendar je šel. Prihodnji teden se je stvar še enkrat ponovila. Čeprav je prišel domov ob štirih zjutraj, je želel iti z mano v cerkev. To nedeljo ni šel v cerkev samo zjutraj, temveč tudi zvečer. Ko je bil izrečen poziv, če se hoče kdo predati Gospodu in Ga sprejeti za Odrešenika, se je moj sin odzval. Vidite, preden je postal Božji otrok, je bil Satanu predan 100%, sedaj pa je predan Gospodu 120% in verjamem, da bo postal še pridigar. Tako sem vesela in hvaležna za stvari, katere ste me naučili. Sedaj imam doma čisto novega sina, in veste kaj še? Ta sin ima čisto novo mamo! Sedaj se sploh ne vdajam več skrbi. Naučila sem se, kako moliti v veri in hoditi v ljubezni! Včasih kar verjeti ne morem, da sem to jaz, ker sedaj razmišljam tako drugače.«

 
 
POMEMBNO!!

Božji otroci se morajo naučiti, kako predati Božjemu življenju in Božji ljubezni nadvlado  v svojih življenjih. Prav to je razlog, da moramo nekaj storiti s svoj razumom in telesom, ker Božja ljubezen po Svetem Duhu NI bila izlita v naš razum in telo. Če ne storim nekaj s svojo meseno naravo, bo prav to ovira, ki nam bo preprečila hojo v ljubezni. Odgovor in rešitev najdemo v Božji Besedi: Rimljanom 12: 1 Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno duhovno.bogoslužje. 2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je Božja volja ... dobro, njemu všečno in popolno.

Vidite, namesto, da bi sprejeli kristjani svojo odgovornost, želimo, da bi Bog postoril vse, kar se tiče našega duhovnega razvoja. Mi pričakujemo, da bi nam On moral dati vsega, kar nam je ŽE dal, in to še v večji meri, namesto, da bi spoznali svojo odgovornost v razvoju Božje ljubezni, ki je ŽE bila izlita po Svetem Duhu v naša srca. Mnogi se lahko poistovetijo s primerom moža, ki je dobil le en talent in ga zakopal. Namesto, da bi talent uporabljal, ga razvijal, ga je le zakopal. V Božji Besedi moramo najti vse, kar nam ona sporoča glede Božje ljubezni in temu primerno obnavljati svoj um. Nato pa sledi vadba, vadba in še enkrat: vadba tega, kar nam je Bog že dal. Ko smo nasičeni z Božjo Besedo, smo nasičeni tudi z Božjo ljubeznijo. BOŽJA LJUBEZEN SI VEDNO ZNOVA POSTAVLJA SLEDEČE VPRAŠANJE: »KAKŠNE POSLEDICE BO TO, KAR NAMERAVAM STORITI, ALI TO, KAR NAMERAVAM REČI, IMELO NA TO DOTIČNO OSEBO?«

Gospod pričakuje od nas, da MI hodimo v Božji ljubezni TUDI, ko drugi do nas NE hodijo v Božji ljubezni!!!


PRIMER:

Gospod je spregovoril nekemu izkušenemu, modremu pastorju, da je Božja volja zanj, da postane pastor določeni cerkvi v nekem mestu. Verniki v tej cerkvi so si zelo želeli, da bi prav ta pastor postal njihov pastor. Prejšnji pastor pa je imel drugačne načrte. Želel je, da bi to službo od njega nasledil ali prevzel njegov bratranec. Začel je s pritiski nad člani te cerkve, da bi prišel do želenih rezultatov. Bivšemu pastorju je njegov načrt uspeval. Uspel je razdeliti mnenje cerkvenih članov. Če bi novi pastor želel, bi lahko razdelil cerkev na pol. Pol bi šlo za njim, pol bi pa šlo za bratrancem bivšega pastorja. Tega pa nikakor ni želel! Zakaj? BOŽJA LJUBEZEN NI NIKOLI RAZDELILA CERKVE!!  Poslušal je Božjo ljubezen v njemu in Svetega Duha, ki mu je rekel: »Kar pojdi svojo pot in ne razdeli cerkve.« Čeprav je vedel, da je bila Božja volja, da prevzame službo pastorja te cerkve, se je umaknil in zapustil to mesto. Gospod mu je rekel: »Verni v tej cerkvi bodo trpeli škodo, ker niso v Moji volji, za tebe bom pa poskrbel, ker si delal vse v Moji ljubezni.« Preden se je izteklo to leto, je Gospod vse tako preskrbel, da je postal pastor te cerkve brez, da bi mignil s prstom. Marsikdaj se zgodi, da ko Gospod naznani Svojo voljo človeku, da ta potem teče k ljudem in poskuša z njihovo pomočjo urediti, da stvar steče. V procesu pa preneha hoditi v Božji ljubezni in tako zablokira vse Božje blagoslove, ker ni v poziciji, da bi jih lahko sprejel. Gospod nas želi blagosloviti, vendar tega ne more storiti, če ne hodimo skladno z Njegovim načrtom. Božji načrt pa je hoja v Božji ljubezni do svojih bližnjih.

Ena izmed karakteristik Božje ljubezni je, da ODPUŠČA: Ljubezen in odpuščanje si podajata roki. Efežanom 4: 32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu. Ena pomembna zadeva glede Božje ljubezni je: KO GOSPOD ODPUSTI, ON TUDI POZABI!!! Izaija 43: 25 Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov. Če Gospod oprosti na takšen način, potem dajmo tudi mi, saj smo Njegovi otroci! Ko tako živimo, si lahko samozavestno lastimo zmage na vseh področjih našega življenja. Kakor so tudi Izraelci, ko so prišli v Obljubljeno deželo, ki jim jo je Bog dal, da si jo vzamejo v last. Zgodilo se bo, da nam bo Satan položil sliko v naše misli o določenih pripetljajih med nami in bratom ali sestro. Vendar!!! Ni se nam treba ukvarjati s temi mislimi. Če smo mi bili krivi in smo se pokesali in priznali Bogu in prosili odpuščanje brata ali sestro, potem nam je Bog to ne samo odpustil, temveč je na to tudi pozabil! Če pa se nam je zgodila krivica in je bil kriv brat ali sestra, se samo nasmejmo Satanu v obraz in mu povejmo: »Satan, to se je sicer res zgodilo, vendar je to samo slika preteklih dogodkov. Temu bratu ali sestri sem odpustil-a in kar se mene tiče, to več ne obstaja! Če pravimo, da smo odpustili, pa v sebi še vedno nosimo zamero, nismo odpustili! 

PRIMER:

K novo prispelemu pastorju je pristopila sestra in začela pogovor s tem, da mu je želela povedati, kaj ji je storila neka druga sestra in kako jo je grdo obravnavala. Ko jo je pastor vprašal kdaj se je to zgodilo, je pričakoval, da se je to zgodilo prejšnji teden. Sestra pa je začela pri sebi šteti: ena, dve, tri, štiri,…Pastor je spet pričakoval-morda pred osmimi dnevi, na kar je sestra ustrelila: »Prihodnji četrtek bo osem let, kar se je to zgodilo!« Nato je sestra še dodala: »Nikar me ne razumite napačno, jaz sem dotični sestri odpustila, vendar nikdar ne bom pozabila kako me je ta »hudič« obravnaval!« Pastor pa ji je odgovoril:« Sestra, vi ste velika lažnivka! Nikoli niste odpustila tej dotični sestri! Če bi ji odpustila, bi na to tudi pozabila in mi te zgodbe nikoli ne bi pripovedovala.! Ne pozabimo, kaj je Gospod Jezus povedal v Marku 11: 25 In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«

 

PRIMER:

Neka žena je postavila pastorju podobno vprašanje: »V tej cerkvi ni družine, ki bi izkazovala večjo zvestobo cerkvi, kakor je to prav moja družina. Vendar se ne spomnim, da bi kdorkoli izmed članov moje družine bil ozdravljen, ko je zbolel. Družina mojega moža pa ni niti približno tako redna v obiskovanju cerkvenih bogoslužij, vendar, oni vedno iz nova prejmejo ozdravitev, ko to potrebujejo. Zakaj je temu tako?« Na takšno vprašanje pastor ne more kar tako odgovoriti, če ne dobi specifičnih odgovorov od Gospoda za vsakega posameznika posebej. Tu ne gre posploševati. Vendar! Če je nekdo prejemnik Božjih dobrot in Božjih rezultatov skozi dalj časa in to ozdravljenje je, potem je to sigurno posledica, ker takšna oseba ali osebe hodijo skladno z Božjo Besedo. Brez, da bi pastor poznal moževo družino, je zaključil, da njegova družina mora sigurno operirati z dvema Božjima značilnostma: Prvič, hitri so v kesanju in odpuščanju, ter drugič: hitri so v verovanju tega, kar reče Gospod. Žena je v začudenju pritrdila in se spraševala, kako je lahko mogel pastor to vedeti. Moževa družina živi na podeželju in ne more čisto redno obiskovati cerkev. Ko pridejo v cerkev, so iskreni in se opravičijo, če so kaj zagrešili. Tudi, ko stvar ni čisto jasna, prevzamejo krivico nase in tudi vso odgovornost in prosijo odpuščanja druge osebe. To storijo srčno in iskreno. Medtem, ko njena družina odpusti le s časoma, ker že mora, vendar zavlačuje največ, kar se da. Tudi, ko gre za vero, je njena družina zelo počasna. LJUDJE, KI SO POČASNI V KESANJU, POČASNI V ODPUŠČANJU, NIKAKOR NE MOREJO POSTATI DELEŽNIKI BOŽJEGA NAJBOLJŠEGA, KER JE VERA STVAR SRCA! ČEPRAV SO BOŽJI BLAGOSLOVI ŽE V NAPREJ PRIPRAVLJENI ZA NAS SKOZI JEZUSA KRISTUSA, JE NEMOGOČE, DA JIH PO VERI SPREJMEMO, ČE V NAŠEM SRCU VLADA ZAMERA IN NEODPUŠČANJE! BOŽJE OBLJUBE SO PO VEČINI POGOJNE. TE POGOJE IN STANDARDE JE TREBA DOSEČI, ČE ŽELIMO UŽIVATI ŽIVLJENJE, KI NAM GA JE PRIBORIL KRISTUS! Odpuščanje je že eden izmed standardov. Kako nam bo odpustil naš Oče Nebeški, če mi ne odpustimo svojemu bratu ali sestri?

POMISLITE DOBRO!!! TREBA JE ODPUSTITI TUDI SAMEMU SEBI!!! Poglejmo si primer Savla-Pavla. Vsi vemo, kako je preganjal Cerkev, kako je mučil in dal ubijati vernike. Ali ni osupljivo, ko beremo sledeče vrstice:

2. Korinčanom 7: 2 …Nikomur nismo storili krivice, nikogar nismo pokvarili, nikogar nismo prevarali. Kako je to mogoče? Odgovor najdemo v Filipljanom 3:... Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, 14 ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu.

Pa vedno ne gre le za grehe, ki smo jih storili, vendar tudi za greh, ko bi lahko nekaj dobrega storili, pa tega nismo naredili! Jakob 4: Kdor torej zna delati dobro, pa ne dela, ima greh.

Ko se vadimo v Božji ljubezni, prinese to rezultate, prinese pa tudi nagrade in to ne samo v prihodnjem življenju, ampak tudi v tem življenju na zemlji.

 

Spoznajte nas    Iz Božje besede    Odgovori na vprašanja    Dogodki    Multimedija    Delavnice in srečanja     Prva stran


ljubezen prijateljstvo razumevanje čustvovanje svetovanje droge Jezus Bog